Zen je, tudi v Sloveniji, vse bolj priljubljen. Morda zato, ker se zdi, da je to nekaj neoprijemljivega in nekaj, kar je težko spraviti v znane sociološke, religiozne ali filozofske okvirje. Še najbližje se opisu zena približajo sledeči verzi:

“Brez naukov, daleč od tradicije
nezasnovan na besedah in črkah
neposredno kazanje na človekov um
uvid v svojo naravo in doseganje uvida, prebujenja."

Japonski izraz zen izhaja iz kitajskega ČAN, s koreninami v staroindijski besedi djana, ki v najosnovnejšem pomenu označuje tiho sedenje, meditacijo. Bistvo opisa zena onkraj vsakršnih razlag pa je, da je zen (z vsem kar omogoča) v pravilni drži, s priprtimi očmi proti steni obrnjeno sedenje, čemur rečemo zazen. Zen je torej zazen - sedenje. Z zavzetjem pravilne drže se sočasno vzpostavi ustrezno stanje duha. Kakšno je to ustrezno stanje duha?  Zazen ! 
 

K rednemu zazenu ob petkih je dobrodošel vsakdo, ki želi izkušati to prakso. Za vadbo so primerna ohlapnejša oblačila, podloge za sedenje (zafuji in zabutoni) so na razpolago v omejenem številu. Da bi lahko vsaj približno ocenil vrednost zazena je s to prakso dobro vztrajati vsaj kakšen mesec dni. Teksti, priporočila in navade v zen centru Srce tišine se omejujejo na Bompu vidik ohlapne soto zen tradicije.

na čaju s Harada roshijem, januar 2009