Ko sem se potopil v zvočno kopel, ki se razliva z gonga Dušana Osojnika, sem izgubil občutek za prostor in čas. Znašel sem se pred vrati različnih razsežnosti bivanja. Prosto sem lahko izbiral pot in izkušal globine biti, ki so navadno potopljene v molk odsotnosti. Vrnil sem se z občutkom za celoto.

Marko POGAČNIK, geomantik

Med zvočno kopeljo, ki jo je v zdravilišču Dobrna izvajal g.Dušan Osojnik, sem imel občutek, da je pred menoj simfonični orkester in da prihaja glasba iz vseh smeri. Moje znanje o glasbi je v trenutku razblinilo. Težko je opisati občutke, a kot da se je ustavil čas in sem se nahajal v četrti dimenziji. To enkratno doživetje bi priporočal vsem, ker vem, da bi samo tedaj lahko razumeli o čem govorim ...

Predrag CANJKO dipl.univ.glasbenik, profesor na Glasbeni akademiji

Kaj sem kot začetnik pričakoval od dejavnosti (zen), ki se reklamira s slogani, kot sta ''en sam dolgčas'' in ''dobro za nič''? Vse v meni je bilo tako klišejsko, tako predvidljivo. Že dolgo iščoč smisel in odgovor na vprašanja od kod, kam, zakaj, sem si domišljal, da obstaja duhovna raven bivanja, ki presega telesno, intelektualno ali materialno in kjer ležijo odgovori. Da me je tavanje po spletu odneslo do strani z informacijo o zenovski skupini, sem imel za del igre, ki se jo tista raven igra z mano. Od zena nisem pričakoval nič manj, kakor odgovor na vprašanje o smislu življenja. A namesto odgovora se je pojavilo novo vprašanje. Vprašanje ali lahko človek počne še kaj bolj neumnega. Ne morem reči, da so me prva sedenja razočarala. Le tako drugačna so bila od moje predstave, od slik v glavi, za katere niti nisem vedel, da jih imam in da sestavljajo skoraj ves moj svet. Namesto duhovnosti - še vedno ne vem, kaj naj bi to pravzaprav bilo - je bila telesnost. ''Saj to je neke vrste telovadba'' me je prešinilo. Občutek fizičnega po nekaj mesecih sedenja ni izginil, le bolj subtilen je postal in bolj prevladujoč. Občasno se dogajajo stvari, ki jih ne razumem in ne obvladujem in ki me spominjajo na premetavanje, ki sem ga bil deležen pod cerado starega, slabo vzmetenega vojaškega tovornjaka med prehitro vožnjo po luknjastem kolovozu. Večkrat pa je mir. Slike s časom bledijo in stavki utihnejo sami, čim jim prisluhnem. Ostanejo občutki in igranje z njimi, vse od pekla do nebes. In slutnja, ali pa le ideja, v katero sem se prepričal, da bom sedel znova in znova, čakajoč na trajno možgansko okvaro, po kateri bom verjel, da poznam odgovor.

Peter T., Ljubljana

Hvala za vsa opozorila glede mojega zmotnega mišljenja glede samega budizma oziroma budistov v Sloveniji. Vašega odgovora sem bil zelo vesel, posredoval pa sem ga tudi svojim sošolcem, ki jih to področje enako zanima. Na budizem zdaj gledamo nekoliko drugače, naše znanje o njem pa poglabljamo še z literaturo, ki jo dobimo v knjižnici ali na internetu. Ogledali smo si tudi vašo domačo stran, ki nas je navdušila...

Vid ZAGORŠEK

Na vikend delavnico Vitazena pri gospodu Dušanu Osojniku sem se prijavila kljub skepsi glede tovrstne ponudbe. Srečanje in ure preživete na delavnici so me prepričale, da gospod Osojnik resnično obvlada to področje, da ga iskreno živi in na primeren način tudi prenaša drugim iskalcem. Toplo priporočam vsem, ki jih zanima tovrstno iskanje lastne poti do notranjega miru!